Hribi v svoji najboljši izvedbi. Slap tu slap tam. Gmote nenavadnih oblik. 1000 m prepadi. Pravljične livade. Vse to je narodni park Yosemite.
Ležimo nad previsno skalo. 1000 m prepada. Srce je v grlu, pod nami pa kot mravlje majhni avtomobili, ki vozijo po dolini Yosemite. S spoštovanjem zreš v to čudo narave. Prežene nas grom, ki naznanja gorsko nevihto. Še preden smo prišli do avta, nas je namočilo.
Ob poti table z opozorili, da je to dežela medvedov. Alenka prebere, da je bil ob vsaki tabli, ki smo jo srečali, povožen kosmatinec. Kmalu tudi mi srečamo prvega. Prevračal je kante za smeti, kjer si je iskal hrane. Ko nas je zagledal, jo je ucvrl v hrib.
Takih posnetkov nekaj časa ne bo. Na Glacier pointu mi je namreč odpovedal aparat. V hotelu sem sicer ugotovil, da je zgleda škripnil le objektiv. Kje bi ga popravil mi ni jasno, nov pa stane celo premoženje.
